Pitje kave ima dolgo tradicijo. Prvo kavo naj bi pili sufiji, muslimanski mistiki, ki so ugotovili, da kava prežene zaspanost in spodbuja miselno dejavnost. Manj pobožni pa so v kavi odkrili odlično sredstvo za spodbujanje klepeta. Rodile so se prve kavarne. Prva prodajalna kave je bila odprta v Konstantinoplu leta 1475.

V muslimanskem svetu je obred pitja kave sprva zbujal pomisleke, saj Koran prepoveduje alkohol. Ravno zaradi te verske zapovedi se je kava po arabskem svetu hitro širila. Navada skupnega pitja je bila priljubljena, saj je krepila občutek povezanosti. Ljudje so se ob takih obredih pogovarjali o politiki in drugih temah, saj so bile njihove glave trezne. Teh pogovorov so oblasti bale in so začele preganjati prodajalce kave in kavarne.

Arabci so imeli dolgo časa monopol nad pridelavo kave, dokler niso Nizozemci leta 1690 uspeli ukrasti sadik, ki so jih pretihotapili na Javo. Kmalu so se plantaže kave razširile po vseh nizozemskih kolonijah na vzhodu.

V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju. V Italiji so bile prve kavarne odprte okrog leta 1654. Katoliška cerkev je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudičevo pijačo. Leta 1674 so v Londonu objavili "Žensko peticijo proti kavi", v kateri so se žene pritoževale, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava. Sledilo je odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi. V 1713 je bil na dvoru Ludvika XIV. najbrž prvič uporabljen sladkor kot dodatek k kavi.

Francozi so prenesli kavne sadike preko Atlantika in jih zasadili na karibskem otoku Martiniqu. Tako se je pričela pridelava kave v tropskih področjih centralne in Južne Amerike. Proizvodnja in s tem pitje kave sta se v Ameriki zelo hitro razširili.

Danes je potrošnja kave na prebivalca največja v skandinavskih deželah in sicer je na Švedskem 8 - 10 kg, v ZDA 7,5 kg, sledijo Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Španija, medtem, ko v Sloveniji porabimo približno 2,5 kg kave na prebivalca letno.

Rastlina kavovec, ki rodi kavina zrna je iz rodu Coffea in družine Rubiaceae. To je zimzeleni grm ali drevo, ki izhaja iz Etiopije. Že stoletja ga gojijo v Etiopiji, Arabiji, Indiji, Indoneziji, Afriki in Braziliji. Najbolj razširjene vrste so Caffea arabica, Faffea liberica in Caffea canaphora ali robusta. Robuta prihaja k nam v glavnem iz Afrike in Azije ter daje oster in rezek okus. Uporabljajo jo v cenejših kavnih mešanicah. Bolj priljubljena in bolj kakovostna je vrsta arabica. Uporabljajo jo v kavnih mešanicah z robusto, ker se njuna okusa dobro dopolnjujeta.

Kavina zrna se razvijejo iz oplojenih drobnih, nežnih, belih cvetov kavovca. Razvije zelene jagode, ki so zrele rdeče do temno rdeče barve. Vsak plod ima pri večini sortah dve semeni, ki sta z ravnima ploskvama obrnjena druga k drugi. To sta kavni zrni, ki sta zeleni in dolgi okoli 10 milimetrov ter težki cca. 0,15 g. Kakavovec rodi dvakrat do trikrat na leto in da 2 do 3 kg plodov ali 50 do 80 dag zrn surove kave. Pomembno je, da so obrani plodovi primerno zreli. Tudi nadaljni postopek predelave odločilno vpliva na kakovost kave. Obrane plodove oluščijo s postopkom fermentacije in sušenjem na soncu ali z umetnim sušenjem. Zelena zrna kave nato sortirajo ter pražijo, da ji tako znižajo odstotek vlage in kislosti. S praženjem postaja kava bolj aromatična, ker se pri zvišani temperaturi pričnejo iz nje sproščati eterična olja. Na okus kave močno vpliva tudi izbira razmerja kavnih mešanic raznih sort in izvora kave, način embaliranja, hranjenja, način mletja in končno tudi postopek priprave napitka.